"Turizem korenin": prednike iščejo tudi s pomočjo posebnih agencij

Oče Jima Fiorinija je bil eden izmed več kot dveh milijonov Italijanov, ki so emigrirali v ZDA v prvih desetletjih prejšnjega stoletja in lovili ameriške sanje. Čez lužo je Fiorini vzpostavil uspešno gradbeno podjetje, ki je zaposlovalo druge Italijane, a med veliko gospodarsko krizo je šlo vse strmo navzdol.

Fiorini se spomni, da je bil njegov oče pogosto čustven glede svojega otroštva in tega, kako so se stvari spremenili na slabše po selitvi v ZDA. Kot odrasel moški se je odločil, da bo raziskal svoje italijanske korenine in odkril svoj "dom" v Italiji, piše Euronews.

Še zdaleč pa ni edini. Američani vse pogosteje kopljejo po preteklosti svojih družin in iščejo prednike v Evropi, še posebej v Italiji. Gre za genealoški turizem ali turizem korenin ("roots tourism"), kot mu rečejo. Vedno več ljudi, tako mladih kot starih, želi vedeti, od kod so prišli.

Za mnoge Američane, katerih predniki so v ZDA prišli pred dvema, tremi ali celo štirimi generacijami, je iskanje prednikov pogosto velik zalogaj. Imena so se spreminjala, številni dokumenti pa so se izgubili. A zaradi napredka pri DNK testiranju in vedno večjega števila agencij, ki se s tem ukvarjajo, je vedno več zgodb s srečnim koncem.

Italija kot vroča točka

Italija je ena glavnih destinacij za ameriške turiste, ki iščejo svoje prednike. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju so bile gospodarske razmere, zlasti na jugu in na Siciliji, zelo slabe, politično ozračje pa nestabilno.

Več prebivalcev iste skupnosti se je po navadi preselilo skupaj na isto mesto. "Tipični vzorec izseljevanja je bil, da so najprej v tujino odšli mladi moški, našli delo in nato spodbudili še več moških iz svoje vasi, da se jim pridružijo. Ko so se ustalili, so za njimi prišle še žene in dekleta," za Euronews pojasnjuje Jennifer Sontag, ustanoviteljica agencije ViaMonde, ki Američanom pomaga pri iskanju njihovih prednikov v Italiji.

Ob napredku tehnologije je za potomce vse lažje najti rojstni kraj svojih prednikov – Italija je leto 2024 celo razglasila za Anno del Turismo delle Radici (Leto turizma korenin).

Delujejo skoraj kot detektivi

Ključna težava pri iskanju prednikov je anglizacija italijanskih imen, ki se je pojavila, da bi zmanjšali nasprotovanje italijanskim priseljencem, ki je bilo močno prisotno v začetku 20. stoletja.

Mnogi zapisi tudi niso digitalizirani ali dostopni javnosti. Zato se potomci, kot je Fiorini, pogosto obrnejo na strokovnjake. Agencija ViaMonde je ena izmed številnih, ki opravljajo malodane detektivsko delo, da bi poiskali korenine svojih otrok.

"Naši genealogi sodelujejo s strankami pri iskanju italijanskih rojstnih listov, ladijskih manifestov, podatkov o ločitvah in mrliških listov v več mestih in državah," pojasnjuje Sontag. To začetno iskanje podatkov lahko traja več tednov ali mesecev.

Ko je najdeno mesto prednikov, lahko ekipa natančno določi naslove, saj so bila imena ulic običajno vključena v rojstne in poročne matice. Če ti niso zlahka dostopni, Sontag občasno pošlje ekipo, da preišče fizične zapise v lokalnih arhivih, cerkvah in mestnih hišah v Italiji.

Močna čustva

Glede na to, da iskanje prednikov lahko traja tudi več mesecev, je za mnoge izkušnja vrnitve "domov" izredno čustvena. "Prva reakcija so pogosto solze veselja in navdušena nejevera, ko se koščki njihove družinske zgodovine sestavijo v celoto," o svojih strankah pove Sontag.

Fiorini je za EuroNews dejal, da mu je trenutek, ko je stal na majhnem trgu z vodnjakom, in sedel na stopnicah, kjer se je njegov oče igral kot otrok, spremenil življenje.

Pogosto v postopku odkrijejo tudi nepričakovane podrobnosti – včasih gre pri tem za okostnjake v omari, kot so otroci, rojeni zunaj zakona. A to po toliko generacijah le še obogati družinsko zgodbo, pravi Sontag.

Sprememba zakonodaje

Nedavna sprememba italijanske zakonodaje je predstavljala velik udarec za mnoge Američane, ki so se želeli preseliti tja. Maja so upravičenost do italijanskega državljanstva po poreklu omejili na dve generaciji – to pomeni, da morajo imeti prosilci za pridobitev državljanstva starše ali stare starše, ki so se rodili v Italiji.

"Mnogi, ki so med pandemijo covida začeli delati na daljavo, so svoje življenje načrtovali okoli selitve v Italijo. Te sanje niso omejene le na upokojence, ampak tudi na mlajšo populacijo, ki si je želela ponovno vzpostaviti stike z družino in živeti italijansko življenje," je za Euronews dejala Sontag. Za mnoge izmed njih je povezava z Italijo globoka, od kulturnih tradicij do ohranjanja narečij.

Po spremembi zakonodaje pa je Italija za mnoge le počitniška destinacija, ne kraj bivanja. "Vlada je zamudila priložnost, da bi sprejela potomce, ki bi prebudili gospodarstvo in pomagali oživiti umirajoča mesta," je še poudarila Sontag.